[ Pobierz całość w formacie PDF ]
precej manj bojim, da bo0 vedel.« In meni niã tebi niã
prime ·tefan tovari0 a za rami in ga posku0 a stresti.
211
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
»·tefan, te hru0 ke ne strese0 , je prestara,« pravi Miha,
iztegne 0 iroko pest, prime ·tefana za pas in ga vzdigne
kvi0 ku. Kakor motovilo so mahale ·tefanove noge v zra-
ku, a re0 iti se ni mogel, in, o nesreãa pri tej priãi vstopi
Rozalka in zaÏene glasen smeh. Jurija pa je zaskelela
rana, ko se je moral nasmehniti, in ukazal je Mihu, naj
izpusti ·tefana.
»Vidi0 , Rozalka,« se je zaãel zdaj ·tefan sam smejati,
»takole se nosiva po hi0 i. Miha, ti si pa tudi hud, ãeprav
se ti ne vidi. Marsikdo bi mislil, da nisi za niã, ker si bolj
rogovilast, ne pa lepo razvit kakor jaz.«
»Oh, ·tefan, prijatelj moj,« je prosil Miha »nikar ne
govori tako neumno, ãe ne, poãim od smeha!«
»Jaz bi te vrgel na mestu,« 0 e grozi ·tefan; »a se bo-
jim, da kaj pobijeva.«
»Bodita raj0 i pri miru!« opominja Rozalka.
»Oh, Rozalka,« pravi Miha, »bodi brez skrbi! Ne bova
se metala. Kadar bom na smrtni postelji, ·tefan, takrat
pridi; in ãe me bo0 premaknil z otepa in ãe te ne porav-
nam jaz po tleh s temle prstom, ki na zvonãke pri orglah
pritiska, pa naj ostanem cele kvatre dalje v vicah. Zdaj
mi pa pomagaj raj0 i korenje mleti, ko da bi se premeta-
val. âe bova pridna, ti potem eno zagodem.«
Rozalka je menila, da se ne spodobi gosti, dokler je
Ïalost v hi0 i.
212
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
»Îalost ni nikoli dobra,« modruje Miha. »âim prej je
je konec, tem bolje. Z muziko se pa preÏene kakor molji
s terpentinovim oljem.«
Miha se iztegne na polico po harmoniko in jo zaãne
navijati. Z glavo kima na obe strani in pogleda zdaj Ju-
rija in Rozalko, ki se drÏita pol na smeh pol na jok, zdaj
·tefana, ki pritrkuje z nogo. A kmalu jim mati ustavi ve-
selje, ãe0 , da to Juriju teÏko dene.
»Ve0 kaj, Miha?« pravi ·tefan in poloÏi roko na har-
moniko. »Jaz bi tudi rad znal takole gosti.«
»Ha, verjamem, da,« pravi Miha.
»I kje si se ti tako nauãil?«
»Kje? Sam. Kje se pa nauãi kos, da poje in opona0 a
druge ptiãe? Tu poberem eno pesem, tam eno, jo posku-
sim, pa gre.«
»Kako bi se le jaz mogel nauãiti?«
»Kako? Harmoniko si kupi na semnji dan! Kakor hi-
tro ima0 harmoniko, si Ïe pol godca. Vse drugo potem
je igraãa in pride kar samo.«
»Kako se prijemlje, to mi bo0 pa ti pokazal. Kaj ne?«
»I kaj pa, ãe me ne bo0 pretepal, kakor mi grozi0 .«
»Ti se kar norca dela0 .«
»Jaz norca? To se vidi, da me ti ne pozna0 . Kaj bi se iz
ljudi norca delal, ãe ni treba. Zdajle, ·tefan, te pa spre-
mim domov, ãe te je volja. Bova pa zunaj zagodla, ker se
213
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
tukaj ne spodobi. Pri vas doma bodo mislili, da peljem
Ïenina.«
Vraãale so se Juriju telesne moãi in v srcu se je nase-
lila mirna vdanost.
»Ali ve0 , Rozalka,« je dejal, ko je sedel prviã na po-
mladnem soncu pred hi0 o in je stala Rozalka pred njim
Ïalostna s sklenjenimi rokami, »ali ve0 , kako grozna mi
je bila prej misel, da bi kdaj zapustil te domaãe kraje?
Zdaj sem se je privadil. Tako je boÏja volja.«
»Oh, ali kaj, ãe te ne bo veã nazaj!« je vzdihnila Rozal-
ka.
»Potem se pa spominjaj, da je tudi to boÏja volja,« je
dejal Juri in pobesil glavo.
»Oho, Juri, Ïe pokonci?« pozdravlja ·tefan in prisede.
»Ali se kaj boji0 voja0 ãine?«
»Voja0 ãine niã; samo po vas mi bo dolgãas.«
»Jaz bi se je tudi niã ne bal. To bi se postavljali in
mar0 irali, da bi se zemlja tresla, sami brhki fantje.«
»Ne govori, kar ni niã!« ga zavrne OÏbe, ki je bil pri0 el
zami0 ljen z gore in sli0 al zadnje besede. »Juri, prehitro
se zdravi0 . Premoãna zdravila sem ti dal. Zdravje tudi ni
za vse dobro.«
»Kako pa govorite, oãe!« je oponesla Rozalka.
»Tako, kakor mislim, da bi bilo za Jurija in za tebe
prav. Ali vam nisem pripovedoval lansko jesen,« je
nadaljeval OÏbe, ki ga je pri0 la poslu0 at tudi Peãarka,
214
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
»da ne pomeni repata zvezda niã dobrega? Znamenja
bodo na nebu, govori Sveto pismo. In kak0 no znamenje
je bilo to! Jaz sem rekel: Vojska bo, a vi mi niste prav
verjeli. Moje besede se pa Ïe izpolnjujejo. Davi sem bil
v Dolini in kaj sem sli0 al! Kar je fantov na dopustu, so
sklicani vsi; po veliki cesti mar0 irajo vojaki dan na dan,
pe0 , na konjih, z vozovi, vse na La0 ko. S Piemontezi se
bomo udarili.«
»Oh, kaj bo, kaj bo!« je vzdihnila mati. »Koliko se bo
prelilo nedolÏne krvi!«
»V Dolini so zaãele Ïenske Ïe cefrati pono0 eno plat-
no za na rane. Rozalka, kdaj priãne0 ti?«
Rozalka je bila prebledela in si ni upala niã vpra0 ati;
drugi pa so ugibali, zakaj da bi bila nastala vojska, kdo
da bo zmagal in kateri fantje bodo morali iti od doma.
Miha se je bil prizibal od hleva sem in na vile oprt je
pazljivo poslu0 al vaÏni pogovor. Ko pa je ostal Juri ne-
kaj ãasa sam, je prisedel Miha, ga dregnil rahlo s komol-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]